Kitajska je prevzela svetovno vodstvo v tehnologiji. Jo Zahod lahko dohiti?

Kitajska vodi v sedmih od osmih kategorij umetne inteligence, v vseh kategorijah naprednih materialov in proizvodnih tehnologij, prav tako v vseh sedmih kategorijah obrambe, vesoljske tehnologije, robotike in prometa, v devetih od desetih na področju energetike in okolja ter v petih od devetih na področju biotehnologije, genov in cepiv.

To so zapisali v nedavnem poročilu Avstralskega inštituta za strateško politiko, je poročala avstralska televizija ABC.

Država, ki se je dolgo trudila dohiteti Zahod, natančneje ZDA, ga je v približno 40 letih uspela dohiteti in prehiteti. Ali jo zdaj lahko Zahod sploh dohiti?

V ZDA in veliki večini zahodnega sveta so glavni motor tehnološkega napredka bogati posamezniki, ki financirajo razvoj in tehnološke pobude.

Tudi Kitajska ima, kljub deklarativni socialistični ureditvi, ki preferira bolj enakomerno porazdelitev družbenega bogastva, milijarderje, a jih je veliko manj kot recimo v ZDA, pa še ti so milijarderji "z blagoslovom komunistične partije".

Skrivnost torej ni samo v denarju, čeprav je ta seveda pomemben.

Skrivnost uspeha: "Vzvratno delovanje"

Analitik Dan Wang v knjigi z naslovom "Breakneck – Kitajsko prizadevanje za načrtovanje prihodnosti" pojasnjuje, kaj se skriva za vsem tem.

Kot piše, je Kitajska postala država inženirjev, "ki se ne morejo ustaviti pri gradnji", medtem ko je Amerika "pravna družba", ki "ima vlado odvetnikov, ki jo vodijo odvetniki in za odvetnike", in "blokira vse, kar lahko".

"Medtem ko so se ZDA nehale navduševati nad inženirji, je Kitajska sprejela inženirstvo v vseh njegovih razsežnostih," pravi Wang.

Kitajska vlada porabi na stotine milijard dolarjev za tako imenovano vsedržavno industrijsko politiko.

Ta se je začela pred desetimi leti s sloganom in politiko "Made in China 2025" in se leta 2020 preoblikovala v 14. petletni načrt leta 2020.

V okviru tega načrta so za novo infrastrukturo, vključno z omrežji 5G, pametnimi mesti in industrijsko digitalizacijo, namenili 1,4 bilijona ameriških dolarjev (1,2 bilijona evrov).

Gre torej za ciljno usmerjeno politiko razvoja.

Vendar je smer delovanja v primerjavi z Zahodom obrnjena "vzvratno".

Medtem ko zahodni napredek večinoma izhaja iz iskanja inovacij, ki lahko pripeljejo do tehnološkega preboja in šele nato ugledajo "tehnološki cilj", ki ga s tem morda lahko dosežejo, gre Kitajska v nasprotno smer.

"Kitajska vlada poskuša najprej opredeliti tehnološki cilj - recimo, doseči nacionalno samozadostnost na področju robotike –, potem pa deluje vzvratno, da bi ugotovila, katere preboje potrebuje za dosego tega cilja," je to na svojem blogu opisal ekonomist Noah Smith.

Ko to ugotovi, poskuša kitajsko vodstvo financirati temeljne in uporabne raziskave za ustvarjanje teh prebojev, prenesti te preboje na ustrezna podjetja, potem pa podjetjem pomaga pri ustvarjanju novih izdelkov in komercializaciji ter povečanju obsega proizvodnje teh izdelkov.

Vlada dela nazaj od cilja in usmerja temeljne raziskave ter financira podjetja za ustvarjanje izdelkov in njihovo komercializacijo.

Niso samo biseri, a Zahod caplja zadaj

Ta pristop je Kitajski prinesel tudi monopol nad ključnimi minerali in redkimi zemljami, ki so nepogrešljivi za sodobno tehnologijo, s čimer si je zagotovila močan geopolitični vpliv, ki ga zdaj tudi dejavno uveljavlja.

Slaba stran tega pa je prevelika zmogljivost (angleško: overcapacity), zato se vlada zdaj trudi ustaviti pojav, imenovan "involucija" (angleško involution) — torej ostro, neusmiljeno tekmovanje z vse manjšimi donosi, ki ga zaznamujejo vojne cen in preobilica ponudbe na prenatrpanem trgu.

Vendar so ti "stranski učinki" minorni v primerjavi s prednostmi, ki jih prinaša v razvoj usmerjena politika kitajskih komunistov, so prepričani mnogi ekonomisti in strokovnjaki.

Če želi Zahod Kitajsko ujeti na področju tehnološkega razvoja, bo moral temeljito razmisliti predvsem o svoji razdrobljeni razvojni politiki, dolgoročnih strateških ciljih, regulativi in predvsem o svoji počasnosti, so prepričani mnogi strokovnjaki.